Začetki športnega društva Mlinše
Na Mlinšah se je mladina neorganizirano ukvarjala s športom že pred 45 leti. Takrat se je podila za nogometno žogo po poševnem travnatem igrišču na solastniškem travniku Kmetijske zadruge Mlinše in Pitamica z Mlinš. Skupaj z mlinško mladino so za žogo tekali tudi nekateri takratni vajenci Gostilne Vidrgar iz Vidrge, katere lastnik je bil Franc Vidrgar. Zaposleni v Gostilni Vidrgar so se vsako leto udeleževali Gostinskoturističnega zbora, ki je bilo prvotno namenjeno tekmovanju v kulinariki in izdelavi pogrinjkov, poleg tega pa tudi v raznih športnih igrah, tudi nogometu. Porodila se je ideja, da bi Gostilna lahko tekmovala tudi v malem nogometu, vendar je bilo zaposlenih in vajencev (Ivan Kotar, Bojan Gasior, Ivo Savkovič, Štefan Fele, Jože Žibert) premalo za celotno ekipo. Franc Vidrgar je zato v ekipo pritegnil nekatere mlinške fante: Franca Prašnikarja, Rudija in Tomaža Klopčiča ter Janka in Toneta Vozel. Tako se je ekipa leta 1970 udeležila športnega dela Gostinsko-turističnega zbora v Portorožu, leta 1971 na Bledu, 1972 v Ljubljani in 1973 v Kranjski Gori. Rezultati niso bili vrhunski, so pa dali vzpodbudo za naprej.
Mlinše okoli leta 1960, ko ni bilo vidnih niti zametkovnogometnega igrišča
Iz omenjenih fantov je nato nastala mlada in čvrsta ekipa, ki je igrala razna prijateljska srečanja z ekipami Gostinskega podjetja Trbovlje, Gostinskega podjetja Ljubljana ter različnimi ekipami iz zagorske doline in okolice. Vsako potovanje in srečanje je bilo povezano z določenimi stroški, kar je za Gostilno začelo predstavljati prevelik strošek. Ker je bila ekipa dobra, so vpleteni, predvsem Franc Vidrgar, začeli razmišljati o ustanovitvi športnega društva. Prva ideja je bila, da se pri Prosvetnem društvu Mlinše, ki je takrat že uspešno delovalo, ustanovi športno sekcijo. Na seji, dne 10.6.1974, je bila ta sekcija ustanovljena, sprejeta pa sta bila dva sklepa: - da se v nedeljo, 23. junija 1974, na travniku v Vidrgi priredi velika vrtna veselica, - da se sredstva iz naslova športne sekcije vodijo na posebnem računu za potrebe športa. Veselica je bila izpeljana v skladu s sklepom seje, o izplenu veselice pa ni ohranjenih nedvoumnih podatkov. Ker s tem ni bil izvršen drugi sprejeti sklep seje, je bilo to neposreden povod za ustanovitev Športnega društva Mlinše. Idejni kot tudi organizacijski vodja ustanovitve društva je bil Franc Vidrgar. Manjša skupina največjih športnih zanesenjakov z Mlinš je odšlo na pogovor na TTKS Zagorje ob Savi, katerega tajnik je bil Davo Sušnik. Idejo je takoj navdušeno podprl in posredoval osnutek statuta in pravil društva. Skupina je nemudoma začela s pripravo osnovnih internih aktov, posredovan osnutek so prilagodili potrebam društva in takratnim razmeram na Mlinšah. Ustanovni občni zbor Športnega društva Mlinše je bil sklican za 24. oktobra 1974 ob 18.00 uri. Predlagan je bil sledeči dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Izvolitev organov ustanovnega občnega zbora 3. Smernice delovanja novoustanovljenega društva na podlagi razgovora pri tov. Sušniku 4. Razprava 5. Sprejem sklepov in programa dela za leto 1975 6. Razno
Ena prvih slik nogometnega igrišča na Mlinšah (viden gol na levi strani slike)
Prvo nogometno igrišče je bilo travnato
Zametki nogometne ekipe na Mlinšah
Za delovnega predsednika je bil izvoljen Knez Ciril – Čiro z Mlinš. Verifikacijska komisija je poročala,da je bilo na občnem zboru navzočih 54 udeležencev, ki so s svojo prisotnostjo potrdili tudi članstvo v društvu. Seznam izkazuje 60 ustanovnih članov. Franc Vidrgar je poročal o dogovoru z zaposlenimi na TTKS Zagorje in smernicah, ki so jih posredovali, da bo društvo lahko zakonito in normalno delovalo. Nato se je razvila zanimiva razprava. Že iz razprave so se formirali nekateri pomembni sklepi za delo društva v bodoče. Kandidacijska komisija je predlagala deset članov upravnega in tri člane nadzornega odbora. Vsi predlagani člani so bili soglasno potrjeni z dvigom rok in s tem je društvo dobilo prve organe v naslednji sestavi: Upravni odbor (UO): Knez Ciril Hribar Ivo Klopčič Rudi ml. Klopčič Tomaž Brvar Vera Vidrgar Franc Podbregar Janez Pokorn Matjaž Dolinar Franjo Nadzorni odbor (NO): Prašnikar Franc Grčar Janez Per Jože Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Franc Vidrgar, podpredsednik je postal Ciril Knez – Čiro, tajnik Podbregar Janez in blagajnik Tomaž Klopčič. Sledil je sprejem programa dela za leto 1975, ki so ga strnili v nekaj alinej: - z Gasilskim društvom Mlinše se je treba dogovoriti o možni skupni gradnji doma in športnega igrišča, - takoj je potrebna akcija zbiranja lesa za potrebe doma, višek lesa pa naj se proda za namenska zagonska sredstva društva, - s Kmetijsko zadrugo Mlinše se je treba pogovoriti o morebitnem brezplačnem prenosu lastništva travnika za potrebe igrišča na Športno društvo, o prodaji solastniškega dela travnika se je treba dogovoriti tudi s tovarišem Pitamicem.
Prvi predsednik ŠD Mlinše Franc Vidrgar
Ustanovni občni zbor Športnega društva Mlinše je bil končan po dveh urah. Dne 25. novembra 1974 smo pri Skupščini občine Zagorje ob Savi uradno registrirali Športno društvo Mlinše pod zaporedno številko 42. Dne 6. januarja 1975 smo dobili od Skupščine občine Zagorje ob Savi dovoljenje, da lahko začnemo z akcijo zbiranja lesa za potrebe izdelave ostrešja načrtovanega športno-gasilskega doma in finančni zagon društva. Akcija se je takoj pričela, posek drevja in zbiranje lesa se je izvajalo ob sobotah in nedeljah vse do pomladi. Po celi krajevni skupnosti Mlinše-Kolovrat smo zbrali približno 6o m3 hlodovine in vrsto drugih storitev. Vsem darovalcem gre izredna zahvala, zato jih poimensko navajamo (povzeto po Zapisniku seje UO):
Poleg donatorjem gre posebna zahvala pri zbiranju lesa tudi takratnima lastnikoma traktorjev Prašnikar Mirku in Vozel Tonetu, ki sta zbrala in prepeljala skoraj ves les pred Zadružni dom na Mlinše.
Ko je bila hlodovina zbrana, se je vodstvo društva dogovorilo z Mirom Štrajharjem, takratnim direktorjem podjetja SVEA Zagorje, za razrez lesa na njihovi žagi. Dogovorili so se za brezplačen razrez hlodovine v nedeljo, takratni blagajnik društva Tomaž Klopčič, ki je bil takrat vodja žage v podjetju SVEA, pa je vodil razrez. Vsa nabrana hlodovina se je tako predelala v trame in deske. Za potrebe gradnje športno-gasilskega doma smo les deponirali, ostalo pa smo po zelo ugodni ceni prodali podjetju Litostroj v Ljubljano za izdelavo embalaže. Samoupravna interesna skupnost za telesno kulturo pri občini Zagorje ob Savi je 11. marca 1975 sklicala skupno sejo, ki se jo je udeležil Vozel Janko kot predstavnik Športnega društva Mlinše. Iz zapisnika seje je razvidno, da so odgovorni zelo pohvalili delovanje našega novega društva. Med drugim je pisalo: »Posebno se je razgibala športna dejavnost v krajevni skupnosti Mlinše. Prav ona je lahko za zgled, kako je treba približati telesno kulturo vaški mladini. Dejavnost je dovolj resno zasnovana, da se lahko ob primerni gmotni pomoči vsestransko razvije.« Za leto 1975 smo tako prvič dobili finančno pomoč s strani interesne skupnosti v vrednosti 15.000 dinarjev. Zapisnik omenja tudi, da so v manjšem obsegu v okviru mladinskih organizacij ali prosvetnih društev začeli gojiti nekatere športne panoge tudi v drugih krajevnih skupnostih (Čolnišče, Senožeti), tudi oni pa so za zagon športa potrebovali družbena sredstva. S pričetkom organiziranega dela v našem društvu so se začeli odgovorni v občini Zagorje ob Savi zavedati, da je možno prav na podeželju, kjer ima mladina prirojene in priučene delovne in organizacijske navade, na področju rekreacijskega športa še marsikaj postoriti. Naše društvo je bilo prvo na periferiji Zagorja, kmalu za nami pa so športno društvo registrirali še v Čolniščah, Senožetih in drugje. Danes ima praktično vsaka krajevna skupnost vsaj eno športno društvo. Spomladi 1975 so člani društva začeli z izgradnjo asfaltiranega malonogometnega igrišča. Predračunska vrednost gradnje je bila ocenjena na 169.409 dinarjev. Osnovna šola Izlake, ki bi bila solastnik igrišča, je imela na voljo 40.000 dinarjev, kar pa je bilo očitno premalo za začetek gradnje. Športno društvo je zato najelo kredit v vrednosti 150.000 dinarjev – 100.000 za namene pokritja investicije in 50.000 dinarjev za zagotovitev garancije. Pogodbena doba vračanja najetega kredita je bila 6 let, društvo pa ga je v celoti odplačalo že v prvih 3 letih iz finančnih sredstev, pridobljenih z organizacijo tombol. Do maja 1975 je bilo novo nogometno igrišče dokončano, vendar je bilo zgrajeno brez izdanega gradbenega dovoljenja. Istočasno z gradnjo igrišča se je vršila še regulacija potoka Kandrščica ob igrišču. Na vodni skupnosti Republike Slovenije je bil takrat delegat za občino Zagorje ob Savi Jože Smrkolj, kateremu je treba izreči veliko priznanje, da je po hitrem postopku zagotovil regulacijo potoka. Otvoritveno vrvico na novem igrišču je prerezal takratni župan Franci Kovač. Verjetno vsled sodelovanja glavnih organov občine si takratni načelnik ni upal preprečiti predčasne gradnje igrišča, čeprav bi jo v skladu s predpisi lahko. Iz zapisnika marčevske seje upravnega odbora društva leta 1975 je razvidno, da so se odločili za organizacijo 1. majskega turnirja v malem nogometu, 1. junija 1975 pa naj bi bila na novem igrišču že prva velika vrtna veselica z bogatim srečelovom. In začrtano je bilo tudi izpeljano. Na 1. majskem turnirju v malem nogometu je sodelovalo 10 ekip: Mlinše 1, Mlinše 2, Kisovec 1, Kisovec 2, RŠC 1, RŠC 2, Čolnišče, Senožeti, TEP Izlake in Postaja milice Zagorje. Zmago na prvem mlinškem turnirju malega nogometa je odnesla prav slednja.
Zmagovalci prvega malonogometnega turnirja na Mlinšah - ekipa Postaje milice Zagorje
Temeljni kamen za športno-gasilski dom je bil položen leta 1978 v okviru praznovanja krajevnega praznika; objavljeno v glasilu Dogovori (Ljubljana), letnik 6, številka 12; avtorica članka: Magda Breznikar
V prvih letih delovanja ekipe ŠD Mlinše so v njej igrali predvsem domači fantje in vajenci Gostilne Vidrgar, ki izkušenj z igranjem nogometa pred ustanovitvijo društva večinoma niso imeli: Franjo Dolinar, Roman Dolinar, Štefan Fele, Bojan Gasior, Janez Grčar, Ivo Hribar, Rudi Klopčič, Samo Klopčič, Tomaž Klopčič, Ivan Kotar, Jože Majdič, Franci Prašnikar, Ivo Savkovič, Dušan Smrkolj, Jani Smrkolj, Roman Urankar, Janko Vozel, Tone Vozel, Jože Žibert in verjetno še kdo. V nedeljo, 1. junija 1975, je potekala uradna otvoritev igrišča, nato pa še velika vrtna veselica in veselo rajanje ob zvokih ansambla Revirčani. Veselica je z vseh vidikov odlično uspela. Vrtne veselice je društvo prirejalo vsako leto, stremelo pa se je k temu, da so bili nastopajoči ansambli nekaj posebnega. Leta 1976 je društvo dva večera gostilo ansambel bratov Plesničar iz Avstralije, leta 1977 ansambel Lojzeta Slaka, leta 1978 ansambel Vadnjal iz Amerike, leta 1979 pa zopet ansambel Lojzeta Slaka. Majski turnir, posvečen dnevu mladosti 25. maju, rojstnemu dnevu predsednika Jugoslavije Tita, je odtlej postal tradicionalen. Turnir je poleg malega nogometa obsegal tudi tekmovanja v drugih panogah: šahu, namiznem tenisu, strelstvu, odbojki in kolesarstvu. Šahovski turnir je potekal precej let, vsako leto je bila tekmovalna zasedba dokaj močna. Leta 1977 smo v dvorani v Kandršah organizirali simultanko na 30-ih šahovskih deskah, ki jo je izvedel Albin Planinc, naš nekdanji domačin in šahovski velemojster. Planinc se je rodil v Brišah pri Razpotnikovih, kjer je s svojo družino tudi stanoval v svoji mladosti. Rad se je odzval našemu vabilu. Izmed 30 nasprotnikov je le eden zmagal, z enim sta se razšla z remijem, 28-krat pa je zmagal velemojster. Strelstvo ni bilo ravno močna panoga, vseeno pa se je izvedlo nekaj tekmovanj tudi v streljanju z zračno puško. Žal se je strelstvo po nekaj prvih zanesenjaških letih moralo opustiti, saj društvo ni imelo primernega prostora za shranjevanje orožja. Tekmovanje v kolesarstvu se je vedno začelo in končalo na Mlinšah, trasa pa je potekala skozi Izlake, Kisovec in Zagorje, potem pa po regionalni cesti proti Litiji do občinske meje v Renkah ter nazaj. Ta del majskega turnirja nam je nekaj let pomagal izpeljati tudi Tone Fornezzi – Tof, ki je bil takrat novinar tednika Ljubljanski dnevnik. Z njegovo pomočjo smo postali znani širom Slovenije, saj so bili razpisi majskega turnirja vsako leto objavljeni v tem takrat razširjenem in priljubljenem tedniku.
Tudi odbojka je bila del Majskega turnirj; objavljeno v glasilu Smučina(Elan), letnik 21(1982), številka 6
Mlinški šahisti so pogosto sodelovali na šahovskih turnirjih; objavljeno v glasilu Dogovori (Ljubljana), letnik 11 (1984), številka 9
Leta 1977 se je v zagorski dolini pokazala potreba po organiziranju rekreacijske trim lige v malem nogometu. Takratni mladi zanesenjak in igralec malega nogometa pri ekipi Udarnik Igor Grčar se je lotil organizacije občinske trim lige. Vodi jo še danes in to zelo uspešno, saj je prerasla občinske in zasavske meje. Že prvo leto se je ekipa Športnega društva Mlinše vključila v ligo.
Kmalu se je porodila nova ideja! Leta 1979 so se člani društva odločili za posebno obeležje rojstnega dne Tita, ki je bil takrat že bolan. Majski turnir v malem nogometu bo potekal neprekinjeno 87 ur, za vsako leto starosti predsednika Tita ena ura nogometa. Ideja je bila seveda izvedena. Tekmovanje se je pričelo v četrtek od 6. uri zjutraj in se končalo v nedeljo ob 21. uri zvečer. Na turnirju je sodelovalo 118 ekip iz cele Slovenije, prijavljenih pa jih je bilo celo okoli 140, vendar smo morali višek ekip žal vljudno odsloviti. Zmagovalna ekipa najdaljšega organiziranega turnirja na Mlinšah je bila ekipa JLA iz vojašnice (»kasarne«) Ljuba Šercerja iz Ljubljane. V ekipi so bili večinoma igralci iz prve jugoslovanske nogometne lige, ki so služili vojaški rok v Ljubljani. Finalno tekmo je sodil sodnik prve zvezne nogometne lige Rauš Marjan iz Varaždina. Ko se je nekoč vračal iz tekme v Ljubljani, mu je v Trojanah slabo vreme preprečilo nadaljnje potovanje domov. Fantje iz Čolnišč so ga pripeljali na prenočitev v Gostilno Vidrgar v Vidrgo. Lastnik Franc Vidrgar mu je seveda razkril namero o 87-urnem igranju nogometa in obljubil je, da bo prišel sodit finalno tekmo. Obljubo je seveda izpolnil!
Pismo Športnega društva Mlinše takratnemu predsedniku Jugoslavije Titu o nameri organiziranja 87-urnega malonogometnega turnirja
Pisni odgovor predsednika Tita
Športno društvo je začelo delovati v polnem zagonu
Člani društva so vedno iskali nove izzive. V takrat modernih tombolah so videli priložnost pridobitve prepotrebnih finančnih sredstev za odplačilo kredita in potreb gradnje športno-gasilskega doma ter ureditve njegove okolice. V mesecu juniju leta 1979 je društvo organiziralo prvo veliko tombolo na travniku v Kandršah. Člani društva, še posebej pa gonilna sila tombole Franc Vidrgar, so se z zbiranjem dobitkov še posebej izkazali. Glavni dobitki kandrške tombole so bili za takratne in tudi današnje razmere izredni: 2 avtomobila VW golf, 2 avtomobila Fiat 101, 2 avtomobila Poljska 0,3 ter še okoli 15 manj vrednih, ampak še vedno bogatih dobitkov (cement, premog, apno in drugo). Poleg glavnih dobitkov so člani društva zbrali tudi okoli 400 manjših dobitkov za pokriti dve (»amba«), tri (»terna«), štiri (»kvaterna«) ali vseh pet številk v vrsti (»činkvin«).
Za uspešno izvedbo prireditve je bil že takrat potreben marketing. V tednu pred tombolo so člani društva delali obhode z vsemi šestimi »glavnimi dobitki « v koloni, na njih so bili izobešeni oglaševalski plakati, v naseljenih krajih so se vklapljale sirene. Obhode so začenjali na Mlinšah, šli do Izlak, Zagorja in naprej po Zasavju, nato do Celja pa preko Trojan v Domžale, Ljubljano, Litijo in nazaj na Mlinše. Tombolske kartice smo dobili pri loterijski zvezi na podlagi predložene dokumentacije o vrednosti tombol in ostalih dobitkov. Na izkazano vrednost dobitkov je društvo poleg osnovnega števila kartic dobilo še dodatnih 150% kartic. Tombolska kartica je imela 30 okenc v treh vrstah, v vsaki vrsti je bilo pet polnih okenc s številkami in pet praznih, številke pa so potekale od 1 do 90. Na dan tombole so se skupinam dveh ali treh prodajalcev razdelile tombolske kartice. Skupine so prodajale kartice na vidnih mestih na vpadnicah v Kandrše in na samem prireditvenem prostoru. Prodajalo je okoli 30 prodajalcev, na nekaterih naslednjih tombolah tudi več. Na glavnem odru je bila komisija in dva otroka, ki sta največkrat prihajala iz revnejših okoliških družin. Onadva sta iz bobna žrebala številke. Številko, ki je bila izžrebana in na odru glasno objav
Za več si prenesite
Kontakt
031 345 892 / 031 294 110 / 040 604 344
sdmlinse@gmail.com
© 2018 Športno društvo Mlinše. Vse pravice pridržane.